Prerokba: The origins

Qui suis-je?

Tako pravzaprav začneš nazaj pisati. Ali pa naprej, kakor vam drago. (As if nothing had happened and you need not catch up with a universe of things that have just passed by.). Ko pritisneš na gumb reset niti slučajno ne veš, kakšen skoraj-začetek boš dobil, greš pa najprej in predvsem v samoto, in sicer z neke vrste izventelesno izkušnjo. Vržeš se v plamene in se okopaš z njmi. To je tudi grmada tvojih čustev, čutenj, želja in predstav. S seboj potegneš nekaj, kar si nekoč videl kot prihodnost v obliki ene osebe in potem gledaš, kako se vse spreminja v pepel. Je pravilno ravnanje. Tebi je pravzaprav še lahko, ker se cel svet zavrti samo okrog tvoje egotistične riti, drugi pa trpijo, ampak dejstvo je, da si se za pritisk na gumb tudi sam najedel sranja in čutil praznino noči. In vendar hraniš poseben prostor v svojem srcu. Gre za ponovno iznajdbo sebe. Pišem nazaj in znam pisati in pisal bom.

Qu’est-ce que je fais?

Nimam pojma. Je z mano težko živeti? Jaz s sabo lahko in to tudi precej uspešno počnem. Veliko delam svojo najljubšo stvar. Potem je pa zraven še toliko zanimivih branj, mednarodnih dogodkov, vode, narave, Francije ter pristnosti v odnosih s prijatelji, da ne vem, zakaj me še sploh lahko kaj potre. Poletje, za vse! Hladno pivo mora biti razlog, zakaj ženske ne marajo likanja, ker oboje skupaj je sila podjetna zadeva. Da pa vseeno ne pozabim, po tem, ko sem si resetiral svet sem imel v službi jebene dneve, kar se je nato lepo skrižalo z operacijo kolena, ki je bila neločljivo zvezana z dolgo, bolečo, a uspešno rekonvalescenco. Srce in želodec sta okej in življenje me privlači. Depresija, pojej jogurt, dokler imam svoj mali dnevni delovni plan, you can bite my ass. Kolo! Ne glede na vse, pridejo večeri kot je današnji, ko privrejo na dan lepi spomini in težke misli.

Qu’est-ce que suis-je?

Veliki orakelj je peder. (Yeah, y’all, c’mon!). Majkemi, majkemi, majkemi, peder. V pedre mečemo kamenje in zen se vzpostavi nazaj, ekvilibrij želja in dolžnosti, sladkost življenja dosegljiva konici jezika. S pedri je težko, nekateri si želijo, da jih ne bi bilo, pa vendar obstajajo. Ko le ne bi bili pedri. Meni nič tebi nič hodijo po ulici in se brigajo za vse naokrog. Povem vam, če Veliki orakelj ne bi bil peder, bi bil samo Veliki orakelj, to pa je kvaliteta, ki se ji enostavno ne da več odpovedati. Pedri se skrivajo v zasebnosti, ampak znajo udariti s kako parado ponosa. Čudni so. Kdo bi jih razumel, kdo bi to pogledal? Eno je gotovo, če si tisti, ki sprejema drugačnost zelo želi videti bistvo pedra in imeti odgovore, se dober peder potrudi, da bo bil uslišan.

In the meantime, I will write more about stuff&me.