Zadnje dni se zaradi obnovljenih groženj vrhovnega vodje Kim Jong-Una njihovi južni sosedi spet veliko piše o Severni Koreji, zakaj torej ne bi o njej pisal tudi Veliki orakelj. V kolikor grožnje oziroma kar pišejo naši mediji držijo, obstaja možnost, da omenjene države v tej obliki ne bo več dolgo na svetu, zato sem si z radovednostjo ogledal in prebral njihovo trenutno veljavno ustavo, kot pravnik pa sem za moje bralce iz nje tudi izluščil par bonbončkov. Ker je tudi naša družbena ureditev morda na pragu sprememb, je dobrodošel vsak uvid v to, kako je državni in družbeni sistem urejen v tujini, zato bom kar začel.

Vsaka ustava, ki kaj da nase, ima preambulo, torej tekst, ki običajno na kratko povzame razloge za sprejem ustave, zgodovinske okoliščine, v katerih se ustava sprejema in cilje, ki se jih s sprejemom ustave skuša doseči. Preambula kot taka nima prav nikakršne pravne veljave, saj se členi ustave začnejo šele kasneje, lahko pa nam že kaj pove o ustroju in vrednotah države ter kako si lahko razlagamo nadaljnje besedilo ustave, ki zavezuje. Marsikdo med nami že ve, kako se začne preambula ameriške ustave: ”We, the people of the United states…”, ker se to pogosto pojavlja v filmih ali nanizankah, malo manj pa kako se prične preambula naše ustave, čeprav je ustava Republike Slovenije zelo lep dokument in je tudi njena preambula napisana tako, da se okoli nje Slovenci težko skregamo. Kratek, zgoščen in jasen tekst odlikuje preambuli obeh omenjenih in polinkanih ustav, ne pa tudi ustave Severne Koreje, ki je v bistvu hvalnica prvemu velikemu vodji: ”The Democratic People’s Republic of Korea is a chuch’e-based socialist fatherland that embodies the idea and leadership of the great leader Comrade Kim Il Sung”. Velja omeniti, da je chuch’e oziroma juche pravzaprav nesmrtna ideja prvega Kima o samostojnosti oziroma samozadostnosti Severne Koreje, katere osnove so politična neodvisnost, ekonomska samozadostnost in samozanašanje v obrambi, verjetna posledica pa to, da je Severna Koreja danes najbolj izolirana in nedostopna država na svetu. Navedene osnove so povzete iz govora prvega Kima v letu Juche 53 (1965), kar je tudi edini pravilen zapis tega datuma, saj se skladno s severnokorejsko ureditvijo kot prvo leto, torej Juche 1, šteje datum rojstva prvega Kima, medtem ko se letnica gregorijanskega koledarja običajno doda v oklepaju. To niti ni nenavadno, glede na to, kako je v preambuli povzeta predanost prvega Kima ljudem: ”Comrade Kim Il Sung, regarding the idea of “Serving the people as heaven” as his motto, was always with the people, devoted his whole life to them, took care of and led the people with his noble politics of benevolence, and thus turned the whole society into one big, single-heartedly united family” dejanja torej, ki so povsem nasprotna vsem zgledom naše politične elite, o katere korupciji in grabežljivosti lahko beremo že skoraj vsak dan. Velika dejanja zahtevajo velikega človeka in če drži to, kar beremo v preambuli ustave, je prvi Kim dejansko bil osebnost izjemnega formata: ”Comrade Kim Il Sung was a genius in ideology and theory and in the art of leadership, an ever-victorious, iron-willed brilliant commander, a great revolutionary and politician, and a great human being.’, zaradi česar se mi zdi pravzaprav nenavadno, da so pri zadnjem spreminjanju ustave očitno črtali še eno njegovo pomembno lastnost, in sicer da je bil tudi: ”a master of disguise”. Razlog in vir navdiha za sprejem severnokorejske ustave je tako jasno razviden iz njene nekoliko razvlečene preambule: ”Comrade Kim Il Sung clarified the fundamental principles of state building and state activities; established the most superior state and social system, political method, and system and method of social management”. Prvi Kim še naprej ostaja večni predsednik Severne Koreje, njegova ideja in dosežki v vodenju pa ostajajo večni zaklad severnokorejske revolucije, katero so Korejska delavska stranka, Demokratična republika Severna Koreja in korejsko ljudstvo, zavezani izpeljati do samega kraja.

Odlična Juche ideja pa ni edino vodilo severno korejskega naroda, saj je zlasti pod drugim Kimom v ospredje delovanja države prišlo načelo iz četrtega člena ustave: ”The DPRK considers the chuch’e idea and the songun idea, which are person-centered worldviews and revolutionary ideas for achieving the independence of the popular masses, as the guiding principles of its activities”, ki je doktrina songun oziroma drugače rečeno, najprej vojska, njeno bistvo pa je, da Severna Koreja vsa sredstva najprej, primarno in pred vsemi drugimi porabniki alocira Korejski ljudski armadi. To je poleg pomanjkanja kot posledica kmetijske politke morda eden izmed naverjetnejših razlogov, zakaj je Severna Koreja edina jedrska sila, iz katere se hkrati o dosežkih na področju jedrskega oboroževanja, poroča tudi o stradanju prebivalstva. Če izvzamemo usodno malenkost, da gredo dejansko vsa sredstva vojski, je sicer socialni ustroj države, določen v osmem členu ustave, zelo humano orientiran: ”The social system of the DPRK is a man-centered social system whereby the working popular masses are the masters of everything, and everything in society serves the working popular masses. The state shall safeguard the interests of, and respect and protect the human rights of the working people, including workers, farmers, soldiers, and working intellectuals, who have been freed from exploitation and oppression and have become the masters of the state and society”, sistem pa ni le socialno orientiran, ampak kot je izrecno določeno v sedmem in osmem členu ustave, tudi izjemno demokratičen: ”The organs of sovereignty at all levels, from the county people’s assembly to the SPA, shall be elected on the principle of universal, equal, and direct suffrage by secret ballot. Deputies to the organs of sovereignty at all levels shall have close ties with their constituents and shall be accountable to them for their work. Constituents may recall a deputy they have elected at any given time in the event the latter loses confidence”. Delovno ljudstvo Severne Koreje lahko namreč po sami ustavi takoj odpokliče svoje predstavnike, medtem ko iz polpreteklih izkušenj vemo, da di predstavniki oblasti v Sloveniji izvolijo odstopiti šele po večkratnih demonstracijah in javnih izrazih nezadovoljstva, pa še to samo po lastni vesti in ne zato, ker bi jih imelo ljudstvo k temu kakršnokoli možnost prisiliti. Takšna je pač usoda naše predstavniške demokracije v nasprotju s pravo neposredno ljudsko demokracijo. Ob pozornem branju severne korejske ustave postane očitno, da se hudič skriva le v podrobnostih, saj ustava na primer v šestnajstem členu zagotavlja: ”The DPRK shall guarantee the legitimate rights and interests of foreigners in its territory”, hudičeva podrobnost pa je v tem primerom ta, da se dejansko na teritoriju Severne Koreje, razen redkih turistov v zadnjem času, ne zadržuje prav noben tujec. Ko že govorimo o aktualnih dogodkih, si je zanimivo pogledati še določbo ustave v naslednjem, sedemnajstem členu: ”Independence, peace, and friendship are the basic ideas of the DPRK’s foreign policy and the principles of its external activities”, kar nam poročanje naših pristranskih medijev gotovo prikaže v povsem drugačni luči. 

Potrebno je ceniti tudi prispevek prvega Kima in celotnega severnokorejskega vodstva k razvoju ekonomske misli: ”The property of the state shall be the property of all the people. There shall be no limit to the property which the state can own”, po kateri ostajajo vsi naravni resursi, težka industrija in infrastruktura trdno v lasti države, s tem pa vseh ljudi. Čeprav ustava dovoljuje tudi zasebno last osebnih predmetov in za osebno potrošnjo ter celo dedovanje, je nekoliko žalostno, da določa tudi: ”The state shall provide all the working people with every condition for obtaining food, clothing, and housing.”, ker se je v praksi izkazalo, da samo zagotavljanje teh pogojev ne zadošča za to, da bi delovno ljudstvo dejansko imelo sredstva za ustrezno bivanje, obleko in prehrano. Ker pa je že prvi Kim vedel, da sreča ni v materialnih stvareh, je v šestindvajsetem členu zabeleženo: ”The self-supporting national economy provided in the DPRK is a firm foundation for the happy socialist lives of the people and for the affluence and prosperity of the fatherland”. Da ne govorimo o tem, da se v Sloveniji lahko otroci zaposlijo že s petnajstimi leti, v Severni Koreji pa lahko začnejo po ustavi delati šele s šestnajstim letom. Nič čudnega, da se ta država rada ponaša s kar stoodstotno pismenostjo.

Ko smo že pri vzgoji naj omenim določilo štiridesetega člena ustave: ”The state shall implement the principle of socialist pedagogy, and thus raise the younger generations as resolute revolutionaries who struggle for the society and the people, and as new chuch’e-type people of knowledge, virtue, and physical health”, ki pomeni jasno začrtano vzgojno in izobraževalno politiko, torej pravo olajšanje v primerjavi z našo permisivne vzgojo, svobodo izobraževanja in nenehnimi šolskimi reformami. Šalo na stran, zapisano imajo dejansko tudi nekaj takega, kar bi bilo muzika za ušesa fantom v slovenski gospodarski zbornici: ”The state shall give priority to the work of educating the people and training national cadres over any other work and closely combine general education with technological education, and education with productive labor”, torej pravo usmerjeno tehnično izobraževanje na vseh ravneh in z obvezno prakso. Ne more biti torej naključje, da smo Slovenci šele na stopnji, ko imamo samo jedrsko elektrarno, ne pa tudi prave jedrske konice, ki bi nagnala strah v kosti našim sovragom. Glede na mačehovski odnos države do kulture, v Severno Korejo z zavidanjem zre tudi marsikatero otožno slovensko umetniško oko, saj je tam že s strani države za vse poskrbljeno: ”The state shall develop chuch’e-oriented and revolutionary literature and art, which are national in form and socialist in content. The state shall encourage creative writers and artists to produce many works of high ideological and artistic value and enlist a broad range of masses in literary and artistic activities”.

Na Severno Korejo zelo radi gledamo kot na izolirano vojaško državo, najverjetneje zato, ker dejansko je izolirana vojaška država, vsaj glede na to, kaj v šestdesetem členu ustave piše o njihvi vojaški taktiki: ”The state shall carry out a self-defensive military line, the basic substance of which is to convert the entire army into a cadre army, modernize the entire army, arm all the people, and turn the whole country into a fortress, on the basis of arming the army and the people politically and ideologically”. Tu velja pripomniti, da je bil vsaj ta člen ustave spoštovan in izveden do potankosti. Po drugi strani je nekaj drugih določil ustave z našega vidika prav smešno utrganih, na primer osemdeseti člen: ”The DPRK shall protect people of other countries who defected while struggling for peace and democracy, for national independence and socialism, and for freedom of scientific and cultural activities”, saj je prvi Kim očitno predvidel, da bodo množice na mejah drle v socialistični raj in ne, da bodo morali lastno ljudstvo zadrževati za žičnato in betonsko ogrado. Zanimiva možganska hrana je tudi kombinacija sedemdesetega člena: ”Citizens shall have the right to labor. All citizens who are able to work shall choose occupations according to their wishes and talents, and shall be guaranteed secure jobs and working conditions. Citizens shall work according to their abilities and shall be paid in accordance with the quantity and quality of their work” in pa triinosemdesetega člena: Labor is a sacred duty and honor of citizens. ”Citizens shall voluntarily and sincerely participate in labor and strictly observe labor discipline and working hours”, moje ugibanje pa je, da delovno ljudstvo svojo pravico do dela uresničuje tako, da se prostovoljno in iskreno vključujejo v kakršnokoli delo že je naloženo. Marsikaj torej v severnokorejski ustavi je, pravnika pa zbode v oči tudi tisto, česar v njihov ustavi ni, je pa ravno zaradi izkušenj s socialističnim sistemom zelo obsežno zapisano v slovenski ustavi, in sicer postopkovne garancije obdolžencem, ki se znajdejo v kazenskem postopku, na primer načelo, da ni kazni brez zakona, načelo nedolžnosti do pravnomočne obsodbe in tako naprje. V severnokorejski ustavi namreč najdemo le na splošno določeno pravico obdolženca do obrambe, zaradi česar zanjo verjetno ni dovolj poskrbljeno, zlasti glede na to, kako so po stodvainšestdesetem členu ustave določene naloge severnokorejskih sodšič: ”Protect the sovereignty of the DPRK, the socialist system, the property of the state and social cooperative organizations, and the constitutional rights, lives, and property of the people through judicial activities. Ensure that all organs, enterprises, organizations, and citizens precisely observe the laws of the state and struggle actively against class enemies and all law offenders. Execute decisions and judgments with regard to property and conduct notary work”. Nekaj o tem, kako ravnajo s prestopniki, lahko izvemo že iz pričevanj ubežnikov iz severnokorejskih koncentracijskih taborišč, a o tem morda kdaj drugič. Constiution. Explained.

kim il sung Kim-Jong-il-006 kim-jong-un_2