V nedeljo bom tudi jaz zajček. Se pravi bom šel na domače volišče in obkrožil ZA. Zadnje čase se veliko govori, da je bolje biti zajček kot nejček, ker so nejčki nestrpni, meni je pa precej vseeno, kaj si kdo misli o kom. Bolj me moti, da glede zakonika ni bilo argumentirane debate in da bodo šli ljudje ponovno množično glasovat, ne da bi si vsaj prebrali zakon ali pretehtali argumente za in proti. Sam sem prepričan, da nekih upoštevnih argumentov proti zakoniku ni oziroma so v primerjavi z argumenti za nepomembni, dopuščam pa možnost, da se je kdo izmed nasprotnikov zakonika racionalno odločil, da bo z mojega gledišča neracionalno glasoval. Takšno odločitev spoštujem bolj, kot odločitev nekoga, ki bo glasoval na podlagi neke vere v napredek ali ker ima neka svobodomiselna načela, dejansko pa sploh ne ve za kaj v zakoniku gre. Vseeno pa se mi zdi, da bo šla večina nejčkov glasovat proti iz določenih vzgibov, kot so strah, neznanje, sovraštvo in kot že rečeno nestrpnost. Slednjo pa enostavno sovražim!

Nova definicija družine v zakonu ne bo razvrednotila družinskega ideala. Zakoni nimajo takšne moči. Moja družina ne bo razvrednotena, če bo sosedova mati samohranilka z otrokom sedaj tudi družina. Mi bomo bomo skupaj sedeli za mizo, držali skupaj in se imeli radi. Zakonska definicija je pomembna za zakon, zato da potem pravniki nanjo obešamo razne določbe in pravila. Recimo, večina vas verjetno ne ve, kako je zakonsko definirana stvar. Po stvarnopravnem zakoniku je definirana takole: ‘Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje’ in ‘Za stvar se štejejo tudi različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje’. Je vaš odnos do stvari, sedaj ko poznate to zakonsko definicijo, razvrednoten? Se čutite prikrajšani, ker ste prej mislili, da elektrika ni stvar, zakon pa vam sedaj pravi, da je stvar? Mislim, da tako hudo ne more biti. Veja je še vedno veja in igrača je še vedno igrača, in nekatere stvari se ne spremenijo kar tako v petnajstih dneh od predsednikovega podpisa. Jaz bom po uveljavitvi zakonika sprejel, da je otrok, ki živi z dvema gejema družina, vam pa tega ni treba sprejeti, če nočete. Ampak dajte mu vsaj enake možnosti, kot drugim otrokom, do dedovanja, do preživljanja, do starševske skrbi s strani istospolno usmerjenega partnerja, s katerim živi, ker mame tako ali tako ne bo imel, tudi če to zapišemo v zakon.

Nisem navdušen, da zakon uvaja zunajpartnersko skupnost, tako kot jo uvaja. Že ime je blesavo. Zunajpartnerska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila partnerska skupnost med njima neveljavna. Smisel te določbe je popolna eliminacija razlikovanja zaradi istospolne usmerjenosti. Kar je v redu. Če zakon med dvema hetero partnerjema avtomatično ustvarja zunajzakonsko skupnost, ni razloga, da je ne bi tudi med dvema homo partnerjema. Ampak ne piše tako. V zakoniku piše, da gre za dalj časa trajajočo življensko skupnost dveh moških ali dveh žensk, to je pa močno širši pojem kot homo partnerja. Zakon v besedilo s katerim izenačije pravice homo partnerjev ne bi smel tlačiti vseh parov žensk in moških, ki slučajno živijo skupaj, zlasti ker je slednjih veliko več kot prvih in ker se tako pravzaprav ustvarja pravilo tam, kjer bi moralo iti za izjemo. Dejstvo, da se bo navedena določba uporabljala le, ko bo šlo obenem za homo partnerski odnos, je po besedilu zakonika zaobseženo le v tem, da gre za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. Kar je premalo. Tako formulirana določba ne izraža bistva, ki ga zakonik hoče doseči, ampak lomasti po mirnem skupnjem sobivanju tistih žensk in moških, ki zvečer ne gredo skupaj v posteljo. Mislim, da bi morala biti določba o zunajpartnerski skupnosti napisana tako, da bi izenačevala pravice homo partnerjev, ampak tudi dosledno ohranila razlikovanje med njimi in dvojicami moških in žensk, ki slučajno živijo skupaj.

Zakonik mi je sicer všeč tudi zaradi nekateri drugih novosti.  V redu se mi zdi, da omogoča sklenitev zakonske zveze na neformalen način, izjemoma celo brez prič in če je takšna želja zakoncev tudi zunaj uradnih prostorov. O zakonski zvezi imamo zelo različna prepričanja in mnenja, in ker to nikomur ne škodi zagovarjam, da bi moral imeti vsakdo svobodo, da sklenitev zakonske izvede na način, kot si sam najbolj želi. V redu se mi zdi, da je preživljanje otroka do šestindvajsetega leta sedaj urejeno tako, da dolžnost preživljanja ne obstaja več, če je otrok pred šestindvajsetim letom zaključil faks, to pa zato, ker je s tem vsaj v enem zakonu opredeljena težnja, da bi mladi pri nas prej zapustili varno gnezdece primarne družine. V redu se mi zdi, da lahko sodišče odloči o pregledu in zdravljenju otroka brez privoljenja staršev, kadar je resno ogroženo otrokovo zdravje ali življenje. Če imata starša psihične težave in otroka hranita samo s klorofilom, ker sta prepričana da so v vodi in piščancu marsovci, naj bo, ne sme pa se zaredi tega otroka pustiti umreti. V redu se mi zdi celo, da zakonik omogoča zakoncema sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem. Včasih so rekli, da kjer ni spora ni sodnika in ker se sodstvo že tako ukvarja z dovolj neumnostmi je vseeno, če se ga vsaj tu malo razbremeni. V redu se mi zdi, da zakonik uvaja postopke družinske mediacije, v redu se mi zdi, da se dosledno upošteva mnenje otroka v družinskih postopkih, v redu se mi zdi, da lahko zakonca pred poroko s pogodbo uredita medsebojni premoženjski režim in ja, v redu in povsem normalno se mi zdi, da homo partner lahko posvoji biološkega otroka svojega partnerja.

Dejansko se mi zdi izid tega referenduma pomemben. Objektivno so najbrž bolj pomembne volitve, ampak za pretekle volitve mi je bilo precej vseeno, ker itak ni bilo koga za volit, pa še moji norci niso prišli v parlament. Vesel bi bil, če bi se tokrat veliko mladih odločilo iti glasovat in da bi bil zakonik sprejet. Mladi bomo v prihodnosti izgleda prisiljeni delovati v okvirih odločitev, ki jih nismo sami sprejeli, zato je povsem vseeno, če se enkrat številoma pojavimo na referendumu in pokažemo neko solidarnost, ki nam bo še nekoč prav prišla. Od starcev ne pričakujem nobenega resničnega zavzemanja za zakonik, ne glede na to ali prisegajo na križ ali zvezdo. Z mojega gledišča bodo šli glasovat bodisi narobe ali pa pravilno iz napačnih razlogov in je tako vseeno, če ostanejo doma. O odnosu do starejših generacij bom verjetno še kaj pisal, za konec pa le še pojasnilo zagonetke iz naslova tega bloga.

Nauk: Škoda je -> Škoda // Dodge> izoginiti se // Fiat Lexus -> fiat lex -> zmagi zakona // na Volkswagen -> na Volksanfrage -> na referendumu // ampak BMW -> ampak BoMo Wideli -> ampak bomo videli.